bambus    V času resnejše bolezni smo nagnjeni k temu, da želimo čim prej najti učinkovite pristope in metode, ki bi nas pripeljale do ozdravitve. Ne glede, kako globoko se potem odvije ta proces – včasih je izbira in izvedba metode že dovolj za ozdravitev, drugič pa mora človek skozi popolno preobrazbo sebe, ob čemer metoda predstavlja le orodje za notranjo transformacijo – se nekateri lahko odločijo in izberejo metodo takoj, drugi pa se podajo na pot iskanja

     Sam sem ubral drugo pot. V moji naravi je bilo, da nisem mogel zaključiti stvari, dokler nisem dobil vseh odgovorov. Um je mlel in mlel, dokler nisem prišel stvarem do dna. Šele tedaj sem jih lahko spustil ter naredil korak naprej. 

     Poleg tega sem se dolgo časa upiral spremembi. Iskal sem možnosti, kako bi ohranil obstoječe navade (in z njimi povezana razmišljanja, dojemanja ter čustvovanja) oziroma še naprej živel po starem.

     Zato sem potreboval izkušnjo, ki me je dobesedno vrgla s tira. 

     Pot je bila zahtevna, vendar nisem imel izbire.

     Na tej poti iskanja sebe skozi področje zdravja sem se kmalu znašel na pomembni prelomnici, ki se je pokazala v obliki dveh vprašanj. Z odgovoroma nanju sem postavil temelje, ki so bili dovolj čvrsti, da so nosili breme vseh kasnejših odločitev.

 srcna-cakra   Ti dve vprašanji, ki sta terjali jasen odgovor, sta bili:

  • kaj sploh je zdravje,
  • kako pride do bolezni oziroma do spremembe v telesnem tkivu. 

     Odgovor na prvo vprašanje mi je izoblikoval generalni pogled, ki je predstavljal vizijo in tudi končni cilj. Ob pomoči drugega pa sem izbral pot. 

     Ali povedano drugače, prvi odgovor mi je razkril globlji vpogled v stanje, v katerem sem se znašel, ovrednotil prioriteto življenjskih področij in odločitev ter v pravi luči osvetlil bolezenske simptome.

     Drugi odgovor pa je definiral proces

     Takoj zatem se je zgodil odločilni preobrat. Prenehal sem iskati bližnjice oziroma »najboljšo metodo«, ob kateri bi lahko še naprej vzdrževal obstoječe življenjske navade, pač pa sem na prvo mesto postavil dejansko prioriteto – dolgoročno zdravje duše

     Tako sem se iz borbe in upiranja spremembi premaknil v tvoren odnos do spremembe ter v sprejemanje novonastalega stanja.

     Brez tega koraka, ki izhaja iz omenjenih dveh vprašanj, bi se najverjetneje izgubil v iskanju učinkovite zdravilne tehnike, v smislu: »Katero tehniko naj izberem? Kako velike možnosti imam, da bo ta tehnika pozdravila tudi mene?« Taka vprašanja si pač zastavljaš, dokler je glavni cilj odprava simptomov.

Obrat vase

glava-predor    Začel sem se spraševati, kaj vse se mora spremeniti globoko v meni, da bom izpolnjen na najgloblji ravni ter sprejemal Življenje v vsej njegovi veličini. Ni šlo več za izvajanje tehnike, pač pa za globok in pristen odnos do sebe; do vseh tistih delov, ki jih do tedaj morda sploh nisem poznal, sem se jih sramoval, si pred njimi zatiskal oči in podobno.

     Zdaj sem se začel spraševati, kako jih lahko sprejmem. Ne v smislu, kako jih lahko razumem – to je igrica ega, s katero želi ohraniti obstoječe stanje – pač pa zgolj zaznavam ter dopustim, da se izrazijo, kakor se želijo. Ob vsej moji podpori, ki jo premorem. 

     Ta korak je bil zahteven, saj je zahteval pogum in neomajno odločitev. Predstavljal je grožnjo obstoječi identiteti oziroma predstavi o sebi, ki sem jo gojil dotlej … ter z njo mahal pred nosom sebi in drugim.

     Odgovorimo si torej na omenjeni vprašanji, ki nam omogočata obrat vase.

     Članek si lahko v celoti preberete na spletni strani zdravjejevnas.si.