V prejšnjem članku sem izpostavil dve vprašanji, ki sta oblikovali temelje mojega zdravljenja. Prvo vprašanje je bilo, kaj zdravje sploh je, drugo pa, kako pride do bolezni oziroma do spremembe v telesnem tkivu. 

     Prvi odgovor mi je odkril globlji vpogled v stanje, v katerem sem se znašel. Drugi, ki si ga bomo ogledali v tem članku, pa je definiral procese oziroma mi pomagal do izbire tehnik in protokolov.

Odgovor na drugo vprašanje: kako pride do spremembe v tkivu

kosarka    Želel sem odkriti, kaj vse vodi do bolezni. Ne v smislu iskanja dejavnikov tveganja, pač pa me je zanimala celovita slika. Nisem se želel ujeti v zanko, kjer bi se posvetil zgolj prehrani, pesticidom, strupenim hišnim kemikalijam ter podobnim rečem. Če celo uradna znanost ugotavlja, da je devetdeset in več odstotkov bolezni psihičnega izvora, je edino smiselno upoštevati tudi tovrstne vplive. 

     Bil sem zelo pozoren, da se nisem ujel v statistične podatke. Namreč, tudi če na neko bolezen vpliva določen dejavnik v devetdesetih odstotkih, mi ta številka ne zagotavlja, da tudi jaz sodim v to skupino. Druga stvar pa je, da mnogi mešajo vzrok s povodom. Zato ima lahko več navidezno nepovezanih dejavnikov – ki so v bistvu le povodi ali sprožilci reakcije – isti vzrok. Velja pa tudi obratno: če se sprememba zdravstvena stanja pri večjem številu ljudi odvija na podoben način, še ne pomeni, da gre za isti vzrok. 

     Razmišljal sem pragmatično. Izhajal sem iz dejstva, da je na telesno tkivo mogoče vplivati z različnih ravni. Če poskrbim za optimalno delovanje na vseh ravneh, se bom prenehal ubadati, ali se ukvarjam z vzrokom, s povodom ali s posledico.

Pet ravni

morska-zvezda    Ravni, skozi katere se lahko zgodi sprememba v telesnem tkivu, bi lahko razdelili takole:

Prva raven: fizična (fizični procesi) 

     Sem sodijo tkiva in vse, kar vidimo z očesom. Na tej ravni delujemo fizično: s pritiskom, z masažo, s fizičnim omejevanjem širjenja motnje in podobno. Na primer, ko se urežemo v prst, očistimo rano, jo razkužimo in povijemo. 

     Za to raven je značilno, da so njeni deli medsebojno jasno ločeni. Kost je povsem ločena, na primer, od mišice in vsak del deluje kot samostojna celota. 

     Značilno je tudi, da jasno vidimo povzročitelja in spremembo obliko tkiva. Če se po nesreči udarimo s kladivom po prstu, poznamo povzročitelja (kladivo) in fizično spremembo tkiva (otekel pst). 

     Značilnost te ravni je tudi, da je sprememba hipna. 

     Članek si lahko v celoti preberete na spletni strani zdravjejevnas.si.