enosmerna    Že pred veliko osebno krizo na zdravstvenem področju, ki mi je obrnila življenje na glavo, sem na različnih področjih doživljal manjše krize. Vedno sem verjel, da je kriza neke vrste znamenje oziroma opomnik, da na področju, kjer se je pojavila, počnem nekaj narobe oziroma sem zašel s poti. 

     Ko danes pogledam na situacijo, vidim, da je včasih to držalo, velikokrat pa tudi ne. Včasih cilj krize ni bil uvajanje sprememb na področju, na katerem se je kriza izrazila, pač pa nekje drugje. Navadno je šlo za spremembo splošnih vedenjskih vzorcev, prepričanj in stališč. 

     Povedano drugače, kriza se je lahko pojavila na področju, na katerem je imela name največji vpliv (beri: me je najbolj vrgla s tira), ne pa nujno na področju, ki je potrebovalo spremembo. 

     Na primer, ko sem doživel hujšo prometno nesrečo, ta ni bila znamenje, naj od takrat dalje več ne sedem za volan … Je bila pa zagotovo opozorilo oziroma je vplivala na nadaljnji razvoj dogodkov. (Mimogrede, mnogi modreci verjamejo, da vozilo predstavlja simboliko življenjske poti. Vse dogodivščine, povezane z vozilom, naj bi torej napovedovale večjo spremembo oziroma simbolično odražale naše obstoječe življenjske razmere. Na primer, nakup novega avtomobila naj bi nakazoval na novo pot oziroma na prelomnico.) 

     Okrevanje me je toliko oddaljilo od utečene poti, da sem imel čas in priložnost ponovno ovrednotiti svoje generalno razmišljanje in početje. 

     Če bi se kriza pojavila ne nekem drugem področju – na primer, na poslovnem – se bi nanjo odzval s še večjo aktivnostjo in zagnanostjo. Kar pomeni, da me ne bi spremenila, pač pa bi me kvečjemu še bolj utrdila v utečenih prepričanjih in dejavnostih. 

     Ko me je prestavila v posteljo ter ločila od rutinskih opravil, sem bil prisiljen na novo si organizirati svoj urnik. Pa tudi želje, vrednote in cilje. 

     O enakih izkušnjah govorijo tudi drugi. Eno izmed najbolj nazornih in globokih zgodb je povedal vrhunski ameriški poznavalec ezoterike in nominiranec za Nobelovo nagrado za mir, Paul Solomon. 

     Njegova posebnost je bila ta, da je lahko zdrsnil v posebno stanje pol sna oziroma preroškega transa. Takrat je, ne da bi se česa zavedal ali kasneje spominjal, komuniciral z neko inteligenco – to entiteto je imenoval preprosto Vir – ki je nudila presenetljivo natančne odgovore z različnih področij.

Otrok z okvaro možganov, ki je pozdravil starše

bremena-na-hrbtu    Nekoč sta Paula obiskala mož in žena, ki sta živela na ameriški zahodni obali ter bila del kulture višjega družbenega sloja. Njuno življenje se je vrtelo okoli posvetnih dobrin – ugleda, denarja, zabav … 

     Imela sta hči, ki se je rodila z okvaro možganov. Stara je bila štiri leta, a ni bila sposobna niti govoriti niti hoditi, zato sta bila starša obupana. Paulu sta povedala, da sta poskusila že ogromno pristopov, ki so temeljili na klasični in alternativni medicini, a brez uspeha.

     Potarnala sta, da se jima je z rojstvom punčke svet dobesedno postavil na glavo, saj nista mogla več živeti po utečenem urniku; počasi sta se odklopila od družbenega dogajanja ter se posvetila sebi in iskanju globljega pomena življenja. Najprej sta začela iskati zdravnike, kasneje, ko jima ti niso mogli pomagati, pa še razne zdravilce.

     Istočasno se jima je začel razkrivati nov svet – tak, ki temelji na drugačnih, notranjih vrednotah – kakršnega do tedaj nista poznala.

     Članek si lahko v celoti preberete na spletni strani zdravjejevnas.si.