glava-svetloba    Možgani porabljajo tudi do četrtine vse energije, ki jo ima telo na voljo, je povedal dr. Bruce Lipton. Oziroma toliko, kolikor je za svoje napore porablja maratonec. 

     Kakšno zvezo ima to z zdravjem? 

     Z manjšo angažiranostjo uma prihranimo telesu dovolj energije, da jo lahko porablja za procese celjenja, vzdrževanja in izgradnjo tkiv. 

     Torej, če uspemo »znižati obrate« delovanja možganov, s tem dobesedno pomagamo telesu do boljšega zdravja. 

     Kako pa naj ustavimo tok misli oziroma možganske procese? 

     Same misli – pa tudi občutki – niti niso problematični. Dokler razmišljamo o nevtralnih stvareh, ki na nas ne pustijo močnega vtisa, misel pač pride in odide. 

     Težava nastane, ko misli pripišemo določeno pomembnost. To lahko storimo zavedno, velikokrat pa se zgodi tudi nezavedno oziroma avtomatično. 

     V tem primeru misel dobesedno sproži telesno reakcijo oziroma spremeni kemijo telesa. (Dr. Joe Dispenza v knjigi »Breaking The Habit of Being Yourself« pojasnjuje, kako se misel v treh korakih – prek nevropeptidov, nevrotransmiterjev in hormonov – »materializira« v telesu.) 

     Oglejmo si primer. Vzemimo, da odpremo časopis in si ogledujemo naslove. Mnoge le ošvrknemo s pogledom. Lahko jih tudi preberemo, a ker na nas ne pustimo nobenega vtisa, se takoj premaknemo k naslednjemu.

     Naenkrat pa nek naslov pritegne našo pozornost. Ustavimo se in začnemo počasneje brati … in že med branjem čutimo, kako se v nas »nekaj prebuja«. 

     To je prvi korak: iz množice tem smo se osredotočili na točno določeno. 

     Naslov, ki nas je pritegnil, očitno govori o nečem, kar – vsaj za nas – izstopa iz sivine povprečja. Lahko gre za vznemirljivo novost … morda je naslov potrkal na vrata naše vesti … lahko nas je spomnil na nekaj pomembnega … v nas prebudil zanimiv spomin in podobno. 

     V tem trenutku se zgodi ključni preobrat, saj se misli in nevtralnemu občutku pridruži čustvo.

Kako nastane čustvoglava-tretje-oko-svetloba

    Določeni raziskovalci delijo ta postopek v dve stopnji. Na prvi misli dodelimo pozitiven ali negativen predznak: lahko jo sprejemamo, odobravamo, spodbujamo, pozdravljamo in podobno. Ali pa jo, po drugi strani, obsojamo, zavračamo, kritiziramo, odrivamo od sebe … 

     Tako nastane občutek, ki je prijeten ali pa neprijeten.

     Članek si lahko v celoti preberete na spletni strani zdravjejevnas.si.