zenska-v-kozarcu    Ena izmed prelomnic na moji poti ozdravitve je bilo soočenje s strahovi. Najprej sem zbral pogum, moč in energijo, da sem jim sploh lahko pogledal v oči. V pomoč mi je bilo starodavno znanje, od kod strahovi sploh izvirajo.

     Ob pomoči razlage nastanka strahov sem močno omejil občutke sramu, krivde, nemoči in podobne, saj sem ugotovil, da glede njih enostavno nisem imel izbire – strahove sem, skupaj z ostalimi prepričanji, prevzel iz družinskega okolja.

     Seveda to ni opravičilo za moje sedanje razmišljanje in delovanje. Vse možnosti in pogoje imam, da lahko spremenim lastna prepričanja. Le odločiti se moram in delovati. 

Od kod izvirajo strahovi

 Globoko v sebi nas večina išče naslednje:

  • ljubezen (v smislu, da nas okolica sprejema),
  • občutek varnosti,
  • védenje, da je za nas poskrbljeno.

     Povod za to iskanje so globoko ukoreninjeni strahovi.

     Na dnu se vedno skriva strah pred smrtjo, ki se kaže skozi željo po preživetju oziroma skozi strah pred pomanjkanjem, propadom. Menimo, da potrebujemo specifične stvari, odnose in dejavnosti, da lahko preživimo. Do strahu pred smrtjo se ponavadi ne dokopljemo, ker je prekrit z drugimi plastmi. Da se skriva spodaj pa lahko zaznamo skozi ostale strahove, ki izvirajo iz njega.

     Tako se strah pred pomanjkanjem kaže skozi dve obliki, pasivno in aktivno:

  • Pasivna oblika: ustvarjanje socialnih vezi. Iz strahu pred zapuščenostjo oziroma izobčenostjo iščemo varnost skozi pripadnost skupnosti. Tkemo vezi, prek katerih si zagotavljamo pripadnost neki skupini.

     Velikokrat menimo, da gre za sproščeno druženje, morda za iskanje identitete, poslovne priložnosti, za zadovoljevanje obojestranskih interesov in podobno, v resnici pa nastavljamo varnostne mreže. Bolj ko se povezujemo z vplivnimi, uspešnimi in cenjenimi ljudmi, večji občutek varnosti doživljamo globoko v sebi.

     Načrt je jasen. Če bo prišlo do resnih težav, bo »pleme« poskrbelo zame. Zato se trudimo ljudem ugajati, sproti gladiti stvari, sogovorniku ne želimo v obraz  povedati neprijetnosti in podobno.

  • moski-kraljAktivna oblika: grabljenje in kopičenje zalog. Ne zanašamo se na druge temveč iščemo varnost skozi lastno udejstvovanje. V ključnih situacijah najprej poskrbimo zase – na primer, najprej naredimo zalogo za svojo družino, potem pa smo radodarni še do drugih – oziroma nezavedno grabimo stvari k sebi. (Zelo velikokrat ob občutku, da smo pravični do vseh.)

     Sem sodi tudi ustvarjanje zalog, želja po nadzorovanju situacij in manipulacija z ljudmi. Ne v smislu načrtnega izkoriščanja, pač pa nas v to sili globoko ukoreninjen strah pred pomanjkanjem. Seveda za svoja dejanja tudi vedno najdemo primerno razlago oziroma opravičilo, ob katerem imamo še naprej občutek, da delujemo optimalno oziroma v dobro vseh. Ker gre za nezavedni proces, se tega početja navadno niti ne zavedamo.

     (Obe obliki se potem razvijeta v bolj otipljiva in znana čustva: občutek krivde, sramu, nemoči, zaskrbljenost, jezo, neučakanost, pohlep … Če ne uspemo potešiti želja po varnosti pa lahko pristanemo v žalosti, depresiji, otopelosti in tako dalje.)

     Jaz sem se lahko našel v obeh oblikah. Velikokrat sem želel prek ljudi na silo ustvariti neko vez ter jo potem vzdrževati, saj »Nikoli ne veš, kdaj ti človek pride prav«. V poslovnem svetu pa je sploh znana ta oblika sodelovanja, ki se imenuje mreženje.

     Druga oblika pa mi je bila sploh blizu. Bil sem mojster »komunikacije« z ljudmi. Vedno sem jih znal pridobiti na svojo stran, ne da bi ob tem pomislil, kaj oni doživljajo oziroma kaj si želijo. Znal sem jih prepričati, da stremijo točno za tistim, kar sem jaz menil, da je zanje najboljše.

     Članek si lahko v celoti preberete na spletni strani zdravjejevnas.si.