slika-mavricne-barve    Skozi svojo zdravstveno izkušnjo sem preizkusil različne pristope, ki naj bi pripomogli k ozdravitvi. Predvsem sem iskal dvoje: celično nahranitev in razstrupljanje na fizični ravni ter »dieto« misli in čustev, ki naj bi pripomogla k znižanju stresa. 

     Po doglednem času, ko sem se že dodobra spopadel z mentalnimi in čustvenimi vzorci, sem ugotovil, da ključnim zadevam še nisem prišel do dna. 

     Vzrok je bil v specifičnem pristopu. Ukvarjal sem se predvsem z zaznavnim stresom oziroma z rečmi, ki sem jih poznal. Na primer, s strahovi in z neprijetnimi čustvi, ki so se zbudili v določenih okoliščinah. Nisem pa razreševal stvari, ki povzročajo notranji stres (o katerem sem že pisal tukaj). 

Notranji stres temelji na nerazrešenih konfliktih

 glava-labirint    Notranji stres temelji na nerazrešenih konfliktih, travmatičnih spominih in neprijetnih izkušnjah. Nanaša se lahko tudi na družinska prepričanja, ki smo jih kot otroci avtomatično prevzeli, večinoma od staršev. 

     Sčasoma smo jih tolikokrat ponovili, da so lahko postali celo del naše osebnosti, zato jih ne dojemamo kot nekaj tujega ali motečega. 

     Ti nezavedni programi potem vplivajo na ključne življenjske odločitve, čeprav največkrat sploh ne vidimo povezave. Na primer, nekdo ima lahko zelo specifičen strah, a ne ve, od kod izvira. 

     Alex Loyd, avtor metode »The Healing Code«, je povedal zgodbo o osebi, ki se je zelo slabo počutila vedno, ko je v okolici opazila kar koli rumenega. Kasneje je ugotovila, da je v mladosti doživela travmatični dogodek, v katerem je bila prisotna rumena barva. Zato zdaj v vseh situacijah in okoliščinah, kjer naleti na to barvo, na površje izplavajo enaka čustva, kot jih je doživljala v prvotni situaciji. 

     Tako se aktivira notranji stres. Vsaka zaznava, pogled na situacijo, spomin ali celo asociacija, ob kateri se ne počutimo udobno, lahko izhaja iz nekega spomina, s katerim povezujemo strah. In vsakič znova, ko podoživimo ta strah, naložimo novo poleno na ogenj stresa. 

     Ker se procesi odvijajo ves čas, so se zelo dobro ukoreninili v vse pore podzavesti. Zato jim z običajnimi tehnikami in postopki, ki izhajajo iz zavestnega uma, težko pridemo blizu. Dr. Lipton vedno znova ponavlja, da so vzorci, navade in prepričanja, ki izhajajo iz podzavesti, milijonkrat močnejši od zavestnih prizadevanj ter se odvijajo v petindevetdesetih odstotkih časa. 

     Ko sem prebral te študije, sem se zamislil. 

     Ne vem, zakaj, vendar me do zdaj nikoli ni pritegnilo ukvarjanje z družinskimi prepričanji, mladostnimi spomini in ostalo doto preteklosti. Očitno pa je prišel čas.

     Članek si lahko v celoti preberete na spletni strani zdravjejevnas.si.