Čeprav veljate za eno največjih avtoritet na področju celostnega zdravja, vas ljudje najbolj poznajo po knjigi »Iz dnevnika novodobnega milijonarja … ali bogastvo je v nas«. V strokovnih krogih pa ste še posebej cenjeni kot vrhunski poznavalec Gersonove terapije (GT).

      Da, knjiga je bila del moje poslovne poti, ki je bila tedaj bolj medijsko izpostavljena. Danes živim drugače. Po izkušnji hude bolezni – takrat sem se tudi priučil GT – sem spoznal, kaj je moja prava pot v življenju ter kaj me resnično osrečuje in izpolnjuje.

     Danes skrbno izbiram projekte in poslovne partnerje ter delujem le še v okviru manjšega družinskega podjetja. Predvsem sem osredotočen na področje celostnega zdravja.

 Bolezen vas je torej korenito spremenila. Ali ste našli tudi specifični dejavnik, ki vas je pripeljal do te izkušnje?

      Že starodavni modreci so rekli, da obstajata samo dve sili: ljubezen in strah ter njune variacije. Danes znanost dokazuje, da je velika večina bolezni psihosomatskega izvora. Navaja se celo številka med 90% in 95%.

     To pomeni, da stres v najrazličnejših oblikah toliko oslabi imunski sistem in s tem načne telo, da ta ne more več vzdrževati običajnih procesov obnove in rasti. Celice se dobesedno zaprejo. Verjamem, da se je pri meni zgodilo podobno. Vzrok, ki me je pripeljal do bolezni, je bil specifični način razmišljanja in delovanja.

     Svetovno priznani raziskovalec, bivši predavatelj na univerzi Stanford dr. Bruce Lipton je povedal, da se vsak gen lahko izrazi celo na 30.000 različnih načinov. To pomeni, da nismo žrtve genetike, pač pa se gen aktivira le v zelo specifičnih situacijah.

     Te so povezane z našim pogledom na svet, kar je revolucionarna ugotovitev. Nova znanost, ki se imenuje epigenetika – epi pomeni nad; kot epicenter pri vulkanskih izbruhih – dokazuje, da obstaja mehanizem, ki določa aktivacijo genov.

     Torej sploh ne gre toliko za razmere, v katerih živimo, pač pa za naš pogled nanje. To je odlična novica za vse, ki so se rodili v družinah z zgodovino hujših ali kroničnih bolezni, saj zdaj vemo, da ima vsak posameznik največji vpliv na razvoj bolezni. Če pogledamo širše, bi lahko celo dejali, da je bolezen pomočnik na poti zdravljenja družinskih prepričanj … 

Zelo zanimivo. Lahko poveste kaj več? Morda navedete kakšen primer? 

      Ključni podatek je, da se nam ni treba toliko obremenjevati, ali podedujemo »časovne bombe« v obliki »norih genov«, za katere samo čakamo, kdaj se bodo aktivirali. To uči stara znanost.

     Epigenetika opozarja, da bodimo pozorni predvsem na družinska prepričanja. Ta namreč odločajo, ali bo bolezen doletela tudi nas. Že omenjeni dr. Lipton rad pove zelo zanimivo družinsko dinamiko.

     Vzemimo, da družina, ki ima zgodovino rakavih bolnikov, posvoji otroka, ki izhaja iz družine brez zgodovine te bolezni. Posvojeni otrok ima torej povsem drugačno gensko zasnovo kot ostali družinski člani. Statistike pa so pokazale, da ima povsem enako možnost, da zboli za to boleznijo, kot krvni otrok njegovih novih staršev.

Kako pa so vaša družinska prepričanja vplivala na vas? Morda tudi veste, katera prepričanja so bila to?

      Moje glavno prepričanje je bilo povezano s strahom pred preživetjem, saj sem odraščal v revni družini. Razvil sem samosvoj mehanizem razmišljanja in delovanja, ki mi je sicer omogočil, da sem se znašel v vsaki situaciji, istočasno pa me je kdaj tudi potisnil čez rob.

     Povsod sem se trudil narediti dober vtis, zato sem se včasih želel pokazati tudi v drugačni, boljši luči. Rad sem tudi »imel prav« oziroma na ta način v okolici iskal potrditev, saj sem imel zelo nizko samopodobo.

     Članek si lahko v celoti preberete na spletni strani zdravjejevnas.si.